»Pri kuratorski raziskavi smo se osredinjali na projekte, ki vidijo udobje kot alternativo svetu, ki se pogosto zdi izoliran, raziskujejo odnos do lastnega telesa, osebnih odnosov, družinske zgodovine in identitet ter poudarjajo pomen sorodstva, pripadnosti in skupnosti.«
»Njene ženske so razosebljene, nič več individualni subjekti, namesto tega so prikazane le kot skupina delovnih rok, ki obstaja in deluje v prostoru domače kuhinje ... Skozi fotografije teles, postavljenih v naravna okolja, in rok, ki tvorijo imaginarne skupnosti, si umetnica zamišlja utopične scenarije pobega iz družbeno determiniranih vlog.«
»Formulacijo spomina Rosc raziskuje skozi prevpraševanje meje med fotografijo in objektom, fotografiranim predmetom in njegovo postavitvijo v prostoru – fotografije, tako kot spomin, so pogosto polje za prirejanje resničnosti, kar poudarjajo dejanski objekti, razstavljeni ob fotografijah, ki velikokrat razkrivajo lažne dimenzije, materiale in funkcije.«
»Pristopi so seveda različni, ampak kot pozitivno pri tej mlajši fotografiji dojemam dodajanje. Iskanje nečesa novega. To ne pomeni, da je to, kar je bilo, slabše, ampak da vendarle postajamo bolj dojemljivi za novosti.«